Razpis za sofinanciranje investicij po krajevnih skupnostih
Krajevne skupnosti so temelj lokalne samouprave in najnižji nivo organiziranosti občine. Trenuten sistem financiranja omogoča krajevnim skupnostim izvedbo zgolj manjših investicij, večje projekte pa mora v celoti kriti občina neposredno iz občinskega proračuna. To pomeni, da o investicijah odloča občinski svet in ne krajevne skupnosti.
V mandatnem obdobju 2026-2030 bomo vzpostavili letni razpis za sofinanciranje investicijskih projektov krajevnih skupnosti, ki bo zagotavljal enakomeren, pravičen in ciklični razvoj vseh krajev v občini.
Zakaj je to pomembno?
Vsaka krajevna skupnost ima svoje specifične potrebe in projekte, ki izboljšujejo kakovost življenja njenih prebivalcev. Nekatere potrebujejo obnovo športno-rekreacijske infrastrukture, druge ureditev igrišč, tretje modernizacijo komunalne infrastrukture. Vendar brez zadostnih finančnih sredstev ti projekti ostajajo le želje.
Ključni problem: Večje investicije krajevne skupnosti ne morejo financirati same iz lastnih proračunov. Te se praviloma financirajo neposredno iz občinskega proračuna o katerem odloča občinski svet, prisotnost projektov v proračunu je tako skoraj vedno odvisna od iznajdljivosti predsednikov krajevnih skupnosti.
Kako bo deloval razpis?
Letni proračun in postopek
V občinskem proračunu se bo predvidoma letno rezerviralo 80 000 € za sofinanciranje investicij krajevnih skupnosti.
Enkrat letno bo občina razpisala javni poziv, na katerega se lahko prijavijo krajevne skupnosti s projektnimi predlogi. Vrednost posameznega projekta lahko znaša do polovice razpisanih sredstev. Določen bo tudi minimalni znesek sofinanciranja, kar bo zagotavljajo, da se sredstva namenjajo le večjim projektom, ki jih krajevne skupnosti ne morejo same financirati.
Sofinanciranje: Če je celotna vrednost projekta višja od pridobljenih sredstev, lahko svet krajevne skupnosti iz lastnih sredstev pokrije razliko.
Merila za izbor projektov
Vsako leto bosta izbrana dva projekta iz dveh različnih krajevnih skupnosti. Izbor je objektiven in temelji na dveh enakovrednih kriterijih:
- Pridobljeni znesek v zadnjih 4 letih — prednost imajo krajevne skupnosti, ki so v zadnjih štirih letih pridobile najmanj sredstev
- Število sofinanciranih projektov v zadnjih 8 letih — prednost imajo krajevne skupnosti, ki so v zadnjih osmih letih imele najmanj projektov
Hkrati bo razpis zagotavljal, da se bodo sredstva skozi leta pravično delila na Kras in dolinski del občine.
Razlika med participativnim proračunom in razpisom
V zadnjih letih se pogosto govori o uvedbi participativnega proračuna, kjer bi občanke in občani neposredno glasovali o projektih. Čeprav je ideja na prvi pogled privlačna, prinaša v praksi več težav, ki jih razpis za krajevne skupnosti uspešno rešuje.
Težave participativnega proračuna v naši občini
Neenakost med krajevnimi skupnostmi Večje vasi in krajevne skupnosti lahko zberejo več glasov, kar pomeni, da manjši kraji sistematično izgubljajo pri glasovanju. Tudi delitev na več delov (dolina-Kras ali po volilnih enotah) ne odpravlja neenakosti znotraj posameznih delov.
Izguba strateške funkcije svetov KS Projekte predlagajo in o njih glasujejo občanke in občani, kar zmanjša možnosti za dolgoročno strateško investiranje. Svet krajevne skupnosti izgubi pomembno funkcijo umerjanja razvoja znotraj krajevne skupnosti. Izvedba participativnega proračuna bi tudi zahtevala preoblikovanje krajevnih skupnosti v vaške skupnosti, kar bi pomenilo izgubo najnižjega nivoja lokalne samouprave s formalno močjo pri odločanju.
Izkušnje slovenskih občin s participativnim proračunom
V približno tretjini slovenskih občin, kjer izvajajo participativni proračun, opažajo:
- Nizka udeležba — v povprečju sodeluje med 3 in 10 % vseh občank in občanov
- Omejena sredstva — povprečen znesek je 0,6 % celotnega proračuna občine, kar omogoča le manjše projekte
- Zahtevna izvedba — potreba po dodatnem kadru, znanju in času
- Vpliv interesnih skupin — majhen odziv omogoča, da organizirani posamezniki bistveno vplivajo na rezultate, kar ne odraža potreb splošne populacije
Prednosti razpisa pred participativnim proračunom
Razpis za sofinanciranje investicij rešuje večino težav participativnega proračuna:
- Spodbuja večje investicije — rezervirana sredstva omogočajo realizacijo dveh večjih projektov
- Enakomeren razvoj — objektiven sistem deljenja zagotavlja, da vsaka krajevna skupnost ciklično pride na vrsto
- Ohranja moč svetov KS — krajevne skupnosti preko svojih svetov pripravijo projekte, ki odražajo potrebe lokalnega prebivalstva
- Transparenten postopek — merila so jasna, objektivna in preverljiva
- Večja fleksibilnost — bolj aktivne krajevne skupnosti se lahko pogosteje prijavljajo in izvedejo več projektov
Finančne in druge posledice
Finančne posledice: Sredstva za razpis so v proračunu že sedaj, vendar so neenakomerno porazdeljene po krajevnih skupnsotih. Z razpisom bomo ta postopek formalizirali, pospešili in naredili transparentnega.
Druge posledice:
- Večja samostojnost krajevnih skupnosti pri pripravi in izvedbi projektov
- Hitrejši razvoj občine zaradi jasne časovnice in predvidljivosti
- Krepitev lokalne samouprave in sodelovanja med občino in krajevnimi skupnostmi
- Večja motivacija svetov krajevnih skupnosti za aktivno delovanje
Časovnica izvajanja
- 2027 — uskladitev in priprava končne oblike pravilnika, sprejetje na občinskem svetu
- 2028 — izvedba prvega razpisa in sofinanciranje prvih dveh projektov
- 2029 in naprej — redno letno izvajanje razpisa
S tem sistemom bomo zagotovili, da ima vsaka krajevna skupnost vsaj enkrat na 4 let možnost sofinanciranja večjega projekta, hkrati pa ohranimo fleksibilnost za bolj aktivne krajevne skupnosti.